Obrti

Miren Kras je močno povezan s svojo naravo. Kot zelena destinacija se nadvse trudimo, da z okolico in njenimi viri sobivamo spoštljivo. Ne samo na krožnikih, kjer se najpogosteje znajdejo sveže lokalne sestavine, tudi pomembne obrti so se zgodovinsko razvijale v stiku s pristno naravo. Les za biče, usnje za čevlje ali kamen za vodnjak, vsak izdelek ima na dnu podpisano spokojno naravo.

Kamnoseštvo
Kamna je na kraških tleh na pretek. Skozi njegovo mehko apnenčasto srce, kot mu pravijo, že več kot dolgo tisočletje pronica voda, ki ustvarja magični podtalni svet. Nad tlemi se s kamnom rokuje človek. Kamnolomi, ali jave, so v preteklosti zaposlovali mnogo lokalnih in okoliških prebivalcev, pod njihovimi orodji pa so nastajali vodnjaki, okvirji za okna, stopnice in drugi predmeti. Kamnoseštvo tako predstavlja največji del kraške kulturne dediščine. 

Bičarstvo
Bičarstvo, ali po primorsko škarabacarstvo, je obrt, ki jo dandanes obvlada tako malo posameznikov, da bi jih lahko prešteli na prste ene roke. Tradicionalna panoga je najbolj cvetela pred prvo svetovno vojno, ko je obratovalo pet delavnic s 50 zaposlenimi. Biče so izdelovali iz lesa koprivovca, ki raste samo na tem delu Krasa. Po drugi svetovni vojni so vprego konjev, pri kateri se je biče uporabljalo, nadomestili traktorji, a se občani še danes trudijo, da spomin na tradicijo ne bi izumrl.

Opekarstvo
Eden izmed prvih naravnih materialov, s katerim je človek na tem ozemlju navezal močan stik in ustvaril svoj opus, je glina. Ta je nosilni steber opekarske obrti, ki je živela vse do leta 1992, ko se je ugasnila peč zadnje opekarne. Iz gline, ki so jo ljudje premešali kar z nogami, so nastajale opeke in strešnike, ki so pred vremenom varovale hiše blizu in daleč. Danes se na Miren Krasu spomin na dediščino opekarstva ohranja na tradicionalnih opekarskih dnevih.

Čevljarstvo
Obrtniško zgodovino Mirna zaznamujeta usnjarska in posledično čevljarska tradicija. Čevljarska zgodba se na Miren Krasu piše že od 19. stoletja, ko je bila ustanovljena prva zadruga. Po drugi svetovni vojni se je tudi k nam prikradla industrializacija. Pavel Petejan, danes posthumno častni občan Mirna, je svojo čevljarsko zadrugo spremenil v podjetje Ciciban- Petejan, ki še danes izdeluje čevlje za vse starosti. Zaslužen je tudi za usnjarsko čevljarski muzej, ki z razstavljenimi predmeti sega vse v daljno leto 1900.