GORIŠKI CAMINO

Goriški camino je daljinska pešpot v čezmejnem prostoru, ki vodi od Ogleja do Svete Gore. Pot je dolga 82 kilometrov, nastala pa je v okviru čezmejnega projekta Interreg Walk2spirit. Vodilni partner projekta je bil Frančiškanski samostan Sveta Gora, projektni partner pa Fundacija So.co.ba, ki upravlja oglejsko baziliko.

Goriški camino (Cammino Goriziano oziroma Iter Goritiense) je razdeljen na štiri etape, tematsko pa na tri sklope – korenine, rane in preporod. Prva etapa, ki se navezuje na korenine, saj je Oglej zibelka kulture in krščanstva na tem območju, vodi od oglejske bazilike med polji, skozi nekaj naselij in ob reki Soči do Zagraja. Etapa je povsem ravninska, dolga 28 kilometrov, zahteva pa približno 7 ur hoje.

Druga razgibano-kraška etapa pohodnike popelje od Zagraja do Mirenskega Gradu mimo številnih ostalin iz prve svetovne vojne. Strelski jarki, kaverne, spomeniki in opomniki opozarjajo na rane, ki so jih ozemlju in na njem živečim ljudem povzročili spopadi, med katerimi je ugasnilo veliko mladih življenj. Od Zagraja vodi do Martinščine, muzeja na prostem na Debeli Griži, pa naprej do Vrha, po Zgodovinski poti na Brestovec in čez mejo do Cerja, od tam pa se spusti do Mirenskega Gradu, kjer se po 24 kilometrih in šestih urah hoje zaključi. Višincev navzgor je skoraj 700, navzdol pa malo manj kot 600.

Tudi tretja etapa od Mirenskega Gradu do Gorice se tematsko še navezuje na rane, a bolj na tiste iz obdobja po drugi svetovni vojni, ko je meja grobo zarezala v to območje. Z Mirenskega Gradu se spusti v Miren in naprej po Vrtojbenskem polju do Šempetra, kjer prečka mejo in popelje po goriških ulicah, kjer ne manjka stavb in obeležij z zanimivo zgodovino. Dolga je 13 kilometrov in pretežno ravninska. Prehoditi jo je mogoče v 4 urah.

Četrta etapa vodi čez Travnik in Raštel na Goriški grad, od tam do mejnega prehoda Rafut, potem pa na Kostanjevico in po novogoriških ulicah do Trga Evrope in v Solkan, kjer se začne zaključni vzpon. Gre za urbano-planinsko etapo, dolgo 18 kilometrov, na kateri se nabere več kot 800 višinskih metrov navzgor, zahteva pa približno šest ur hoje. Tematsko se navezuje na preporod, ki ga simbolizira ponovno povezovanje prebivalcev obeh Goric oziroma čezmejnega goriškega območja, ki je do nedavnega živelo pod žarometi Evropske prestolnice kulture.

Vsi podatki o poti, etapah, prenočiščih, pripravah na pot in še čem so na voljo na spletni strani www.Itergoritiense.eu, kjer so na voljo tudi GPS-sledi. Pred kratkim je izšel tudi tiskani vodnik po poti v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Pot je označena s Salomonovim vozlom – na nalepkah, tablicah in talnih oznakah. Pohodnikom je na voljo romarski potni list, v katerem je prostor za žige ob poti, ob zaključku poti pa lahko dobijo testimonium oziroma potrdilo o prehojeni poti. V okviru projekta Walk2spirit je na Sveti Gori zaživel tudi prenovljeni Center Mir in dobro, ki lahko sprejme 32 ljudi.

Po Goriškem caminu je od junija 2024, ko je bil označen, samostojno ali v okviru organiziranih pohodov hodilo že več kot tisoč pohodnikov. Z izjemo zaključnega vzpona na Sveto Goro (kjer je treba po cesti) ga je mogoče tudi prekolesariti.